To pomeni, da bodo univerze tekmovale za dovolj študentov, da bodo namesto v kakovost vlagale v promocijo in prijaznost. Hkrati se bo denar, zbran prek vavčerjev, zbiral tudi v zasebnem, navidezno »prijaznejšem« šolstvu. Šolnine in vavčerji bi pravzaprav izenačili javne in zasebne šole.