Spomin na tisti junijski večer, na desetdnevno vojno, junaštvo slovenskih teritorialcev, boleč poraz vojske, ki je udejanjala totalitarni sistem, spomin na zavijanje siren, goreče tanke, vojake, ki zapuščajo, vsa osamosvojitvena patetika in patos, ponos in zvestoba, uresničitev tisočletnih sanj karantanskih knezov, vse državniško obredje, vsa osamosvojitvena mitologija, naj bi letos zasijala v novem sijaju. Aktualna vlada naj bi se v nasprotju s prejšnjo zavedala pomena slovenske vojske, preloma in zgodovinskega trenutka. Zato razmišlja o vojaški paradi, o spremembi učbenikov za zgodovino, o državljanski vzgoji, o praznikih, ki združujejo.