Tudi tiste novembrske sobote, ko je rdeča množica premagala beli vihar.
Spopadi med fašizoidno retoriko skrajne desnice in ekvilibrizmom preostale meščanske politike so seveda lutkovno gledališče frakcij, ki se trgajo za čim večji delež presežne vrednosti. A tudi v tej meščanski farsi množice niso brez moči: četudi izključene, lahko vladajoče prisilijo, da se začno ukvarjati z realnimi problemi živih ljudi.