Kapitalistični razred namreč ne išče rešitev, ki so možne ‐ poišče jih šele, kadar je zaradi razmerij razrednega boja prisiljen vanje. V času globalne ekonomije kapital, vsaj za zdaj, še nima problema z realizacijo profita: naj še tako klesti stroške dela, razbija socialno državo, če pade kupna moč na enem koncu planeta, se bo že odprl kakšen trg na drugem koncu. V tem položaju je politika, vsaj meščanska, zares umetnost ravnotežja: preskuša točko, do katere je še mogoče pritisniti, ne da bi prišlo do upora.