Govornikov antikomunizem in njegova protirevolucionarnost le naravnost povesta tisto, kar prispodoba literarizira: da se zavzema za depolitizirano pootročeno občestvo, ne za moderno politično nacijo. V času, ko z državno prisilo razbijajo prebivalstvo na razlaščeno večino, ki dela, in privilegirano manjšino, ki si prisvaja proizvode tujega dela (ter seveda na neizbežno rezervno armado brezposelnih), moramo v šaradi s preteklim domačim fašizmom in kolaboracijo videti to, kar je: ideološko slepilo za potrebe sedanje eksploatacije. Nekdanji fašizem za sedanji kapitalizem.