Posledica vstaje, ki jo je ekskluzivno vodila komunistična partija, je bila tudi trpka usoda, ki je prav te dni pred 61 leti pognala skoraj 20.000 najprej v eksodus, polovico od teh pa potem še v smrt v Kočevskih gozdovih. Ta omemba je kajpak travma za propartizanski del sodobne populacije, ki poreče: nehajmo že enkrat prekopavati kosti in se ozrimo raje v prihodnost.
Isti del, ki tako rad vsako leto obuja zgodovinske spomine na partizanska herojstva, zatiska oči in ušesa pred partizanskimi grozodejstvi.