Če se torej potrudimo in odmislimo dejstvo, da takšnega načina menjavanja svojih sodelavcev ne poznajo niti predsedniki t. i. banana republik, potem se kar sam ponuja sklep, da sistemizacija delovnih mest in usposobljenost kandidatov predsednika sploh ne zanimata. Očitno je pomembno, kdo so kandidati za delo v uradu in ne kakšne so potrebe predsednikovega urada.
Iz predsednikovega urada sicer vztrajno sporočajo, da predsedniku menjav ni treba obrazložiti javnosti, kar je gotovo vsaj malo smešno, če nič drugega.