Zaradi podnebnih sprememb je v arktičnem območju vse več sladke vode, kar je posledica močnejših rečnih tokov in hitrejšega taljenja ledenih gora na Grenlandiji. Sladka voda redči severnoatlantski tok, voda ni več tako gosta in zato ostaja na površju. Če bi dotok sladke vode dosegel kritični obseg, to je okoli 100.000 ton na sekundo, se bolj voda v gornjih plasteh sploh ne bi več potopila proti dnu.