Osvojil je intelektualno tržno nišo, kjer je nagovarjal predvsem ljudi in ne stroke. Medtem ko so se ekonomisti, še posebej iz čikaškega kroga, borili za Nobelove nagrade, je Galbraith meril svojo moč z milijoni bralcev svojih knjig in s sodelovanjem z ameriškimi demokratskimi predsedniki. Zaupali so mu Roosevelt, predvsem pa J. F. Kennedy in ter na koncu tudi Clinton.