Zagovarjal je keynesijanske poglede, posebno ekonomista in socialno doktrino švedskih ekonomistov, zlasti Myrdala. Osvojil je intelektualno tržno nišo, kjer je nagovarjal predvsem ljudi in ne stroke. Medtem ko so se ekonomisti, še posebej iz čikaškega kroga, borili za Nobelove nagrade, je Galbraith meril svojo moč z milijoni bralcev svojih knjig in s sodelovanjem z ameriškimi demokratskimi predsedniki.