Srečali smo ga v Buenos Airesu pri devetdesetih letih, ko nas je v vojaško pokončni drži čakal v lobiju hotela, govoreč elegantno angleščino, ki se je je naučil še v kraljevi jugoslovanski vojski. Povedal nam je, da je to razumel kot svojo dolžnost, saj je ostal edini visoki častnik. Zbral je častnike okoli sebe in jim rekel, da so prosti prisege, da služijo kot domobranci, in naj si rešijo glavo.