Pri posamičnem članku ne gre samo za to, koliko oseb ga prebere, temveč kakšne osebe in v kakšnem družbenem kontekstu ga preberejo: povprečen članek v Nedeljskem Dnevniku zato nima preprosto tolikokrat večje teže v javnem diskurzu od povprečnega članka v Mladini, kot je branost Nedeljskega Dnevnika večja od branosti Mladine.
Če bi g. naše vmesno poročilo vsaj kolikor toliko skrbno prebral, bi v njem našel podatke, za katere misli, da manjkajo (npr. število analiziranih virov). Prav tako bi mu bilo iz konteksta poročila jasno, da je za ustrezen opis odnosa medijev do vlade potrebna kombinacija vrste elementov, tako kvalitativnih kot kvantitativnih.