Težko bi našli podjetnika, ki bo tako neumen, da bo sam sebe naznanil roki pravice. Zadeva je še bolj nesmiselna, če vemo, da po zakonu o davku od dohodka pravnih oseb podkupnine ali druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki sicer ne bi, niso priznane kot odhodek. Če podjetnik podkupnine ne more uveljavljati kot strošek, zakaj bi o njej sploh obveščal davčni urad?