Skozi race se namreč ne kažejo le bodice, ki so si jih zbadali kolegi, ampak tudi duh časa. Miselni horizonti, preigravanje tabujev, način dela na uredništvih, hudomušne potegavščine na račun šefov in »društvo novinarjev«, ki se ni sestajalo na uradnih srečanjih, temveč na rednih tovariških kramljanjih po izbranih bistrojih.
V zgodovino uporništva sodi primer dnevnikovca Sattlerja, ki so ga na partijski seji odstavili, ga degradirali celo z odvzemom sobe in mize, mož pa je odgovoril s samoironijo Bulgakova.