Medtem ko žurnalisti v zadnjem desetletju in pol v knjigah izdajo predvsem izbore svojih časopisnih člankov, pa v svojih knjižnih delih Na drugi strani Ljubljanice (1982), Pavlihova frača (1991) in zdaj Novinarske race postavlja za vsebino novinarstvo kot tako. Skozi race se namreč ne kažejo le bodice, ki so si jih zbadali kolegi, ampak tudi duh časa. Miselni horizonti, preigravanje tabujev, način dela na uredništvih, hudomušne potegavščine na račun šefov in »društvo novinarjev«, ki se ni sestajalo na uradnih srečanjih, temveč na rednih tovariških kramljanjih po izbranih bistrojih.