In 26 let kasneje še vedno ne gre z jezika. , ki jo glasbeno povezujeta, itak ves čas ustvarjata vtis, da vsi ti potniki ( Vuisić, Berček, , Taško Načić itd.), ki dan pred nemškim napadom na Jugo potujejo proti Beogradu, sedijo na sodu smodnika. In sedenje na bombi je najboljša tovarna humorja: v filmu tako rekoč ni replike, ki ne bi prijela in postala subkultura zase.