Razsežnosti, ki jih ima tak razmislek, so grozljive, in obramba pred njim je pogosto psihotične vrste, na primer, »o tem nočem ničesar vedeti«, česar najopaznejši učinek je intelektualna zavrtost, slaboumnost, ki jo tako pogosto opazimo v javnem govoru.
Varneje je namreč pristati na kakšno množično podprto podobo sveta in svojega mesta v njem ‐ in upati, da se nič ne bo spremenilo, vsaj ne na slabše. Kdor ima kaj izgubiti, postane konservativen.