To ne pomeni le, da imamo popačeno podobo sveta, temveč zlasti, da pristajamo nanjo. Prav v tem je laž; vemo, za kaj gre, vendar se delamo, da gre za nekaj drugega. Na to podobo pristajamo, ker se v njej oblikuje tudi naša prihodnost; iz nje izhaja trdnost, gotovost vseh naših razmerij.