Vsak ima do reform različne preference, drugačna so vrednotenja in različni so tudi družbeni stroški reformnih sprememb. Vsi si želijo prisvojiti reformne koristi in na druge prevaliti družbene stroške. Znotraj te logike ni veliko prostora za sociološko pleteničenje, kako v partnerstvu za razvoj lahko obstajata hkrati družbeni konsenz in politična konkurenca.