In danes tudi lažje razumem besede gospoda Weragode, ki v šoli sestre skrbi za svoje tabornike. Seveda jim ne more pokazati, kako na severni strani drevesnega debla raste mah, saj dreves tam že dolgo ni več, in ne more jim pokazati zanimivih živali ali pisanih ptic, saj na smetišču živijo v glavnem le krokarji, degenerirane čaplje in psi, polni bolh. Ne more jih razveseliti niti s taborjenjem, saj otroci po šotorih in kolibah stanujejo že od rojstva, lahko pa jim za nekaj uric na dan pomaga, da pozabijo na življenje, kakršnega ne bi smel živeti prav nihče. 5