Da bi kdo pomislil na težke kovine, kadmij iz odvrženih baterij ali na nevarne kemikalije, ki tako spet veselo zakrožijo nazaj v vsakodnevno hrano, je seveda iluzija. Revščina tretjega sveta nima ne časa ne denarja za take malenkosti in na podobne ekološke »modne muhe« bodo morali čakati še zelo zelo dolgo.
Življenje v barakarskih naseljih, ki se začenjajo tam, kjer se gnijoče smeti še ne končajo zares, ni lahko.