Čeprav se je ta teorija od svojega nastanka v 60. letih zelo spremenila, se večina jezikoslovcev še vedno strinja z njeno osrednjo idejo, da je človeški um razvil notranjo jezikovno sposobnost in da si vsi jeziki delijo nekaj univerzalnih značilnosti, ki so omejene z našim načinom razmišljanja. Po Everettovem mnenju ljudstvo Piraha postavlja pod vprašaj sam temelj chomskijanske teorije. »Hipoteze, kot je univerzalna slovnica, so prešibke, da bi z njimi razložili dejstva o jeziku ljudstva Piraha,« je napisal v svoji razpravi, »saj izhajajo iz tega, da na razvoj jezika ne vpliva več družabno življenje vrste.«