V njihovem jeziku ni izrazov za števila ‐ in za druge abstraktne koncepte, ki so povezani s količino, denimo za barve in čas, saj je za njihovo kulturo najpomembnejša neposredna, osebna izkušnja. Ne gre za to, da ljudstvo Piraha ni sposobno razmišljati na način, ki bi omogočal tudi štetje, temveč, tako Everett, ne marajo, da jih kdo sili v kaj in jih skuša prepričati v svoj prav. Znajo na primer narisati ravno črto, če hočejo upodobiti duha v obliki palice, ni pa jim vedno uspelo napisati številke ena.