Pred petdestimi leti, recimo, ko je državni nadzor nad mediji izdatno prispeval k “pozitivnemu družbenemu vzdušju”, smo zabeležili skoraj 40.000 rojstev letno. Nam minister morda namiguje, da v enopartijskem sistemu hudič vendarle ni bil tako rdeč, kot ga malajo črni in beli? Naj vrednote širšega družbenega pomena poiščemo še dlje v zgodovini, morda ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja, ko so se vštric z modernim nacionalizmom rojevale tudi njegove definicije spodobnosti?