Tako kot smo nekako postajali drugačni tudi mi. Manj kot pet minut do popolnega mrka so postale sence tako ostre, da si lahko štel lase na glavi, postajalo je vse temneje, barva obzorja se je spremenila, tla je prekrila srebrnkasta odeja. Vse se je začelo dogajati mnogo hitreje, kar naenkrat so postala tla temno oranžna in po njih so začeli poplesavati in migetati senčnati pasovi, spremljajoč pojav, ki spada med tiste, ki jih je najtežje opaziti.