Vsakih 29 dni pride Luna med Zemljo in Sonce; ker ohranja lego svoje orbite v prostoru le dvakrat na leto, pride v položaj, ko je točno med Soncem in Zemljo. Če je Luna preveč oddaljena od Zemlje, njena velikost ne more popolnoma zakriti Sonca, takrat nastane kolobarjast sončni mrk, če pa Lunina senca zgreši Zemljo in jo oplazi le polsenca, lahko opazujemo delni mrk. Pri popolnem sončnem mrku je Luna tako blizu Zemlje, da njena senca pade na površje Zemlje.