Gre za dominantni nacionalni politični mit, za zgodbo komunističnih reformatorjev in za takoimenovano zgodbo alternative, novih družbenih gibanj.
Ta tretja zgodba je politično najbolj potlačena in tudi najmanj raziskana, saj je njenim akterjem, kot je zapisal Ali, »šlo na živce vskaršno mitologiziranje« ker so se sami norčevali iz vsakršnih mitov. V kolumni nisem zoperstavljala nič proti ničemur, tudi ne »priglašala« teh gibanj, češ »da so TUDI bila zraven«.