Še enkrat mu razloživa, da tokrat sicer ne, čez nekaj let, ko bo papež, pa gotovo.
Vnaprej sem imel sicer pripravljen izrazito jedek in zoprn zaključek, a ker sem naštepal že več kot dovolj znakov in ker se je kardinal Rodé v trenutku zmage, kot jo nedvomno pojmuje sam, namesto maščevalno hladnega izkazal za enega takega blazno fejst, sproščenega in poliglotskega deca, bom ta zaključek zalučal v smeti in napisal samo zadnji stavek, ki je bil sprva mišljen izrazito sarkastično, zdaj pa nemara niti ne: iz srca, kolikor pač črnega in poganskega: »,!«
Dvigalo je hitro, a do dna kljub temu potrebuje minuto in pol.