Fransiskum pri tem izkaže nenadjebljivo stamino: zadnjega pozdravi z natanko enako frekvenco toplega interesa, kot jo je pred urami odmeril prvemu. Proti koncu mu ni niti najmanj težko narediti še par prijateljskih fotk z Mladininim dvojcem, a se ob tem nakremži: »No, pa bojo spet imeli za prvo stran!« Še enkrat mu razloživa, da tokrat sicer ne, čez nekaj let, ko bo papež, pa gotovo.