Na plahe prošnje slovenskih novinarjev po spremembi lokacije se je odzval s skrajno uvidevnostjo in naravnost svetniško potrpežljivostjo, številnim tujim radijskim ekipam pa je žuboreče odgovarjal kar med hojo tja. Na vse strani se je iskril zdaj v italijanščini, zdaj v francoščini, potem spet v angleščini, vsako četrto besedo pa pospremil z najbolj "beatifičnim" nasmehom tostran. Izza hrbta sem slišal navdušene komentarje »Najbolj!