Za Francijo je značilna dolgoletna, romantično obarvana zgodovina reševanja težav na ulici namesto v parlamentu. To prakso je deloma uzakonil sam de Villepin, neizvoljeni nekdanji diplomat, ko je nove pogodbe o delovnem razmerju sprejel z odlokom in brez posveta s sindikati ali razprave v parlamentu. V protesti običajno povzročijo predvsem zmedo v prometu in splošno jezo ljudi, žrtev je le malo.