Pozneje je ljubljanski nadškof za svoje gornjegrajske posesti zaposlil upravitelja, ki je najemal delavce,« je pojasnila zgodovinarka Šosterjeva.
Leta 1901 je upravo prevzel F. Di Centa, ki je želel ustvariti sodobno in donosno podjetje ter je zato izdelan gozdni načrt: lastna sečnja, drevesnice, postavil je tudi gozdarske delavske koče.