Tudi Eichmann se je branil »strukturno«, češ da ni ubil nikogar, da je bil le kolešček v stroju in da bi na njegovem mestu »lahko bil tudi katerikoli drugi«. Že takrat je postalo jasno, da za novo vrsto zločinov, ki jih je povzročil, ne obstaja primerna kazen, saj na eni strani izhajajo iz poskusa, napraviti človeška bitja za odvečna in niso le napad na eno skupino, ki je zaradi večtisočletnega sovraštva postala logični grešni kozel in žrtev genocida. Na drugi strani pa obtoženec ni čutil nobene odgovornosti.