Kaj je bilo torej tista nevralgična točka, ki je dokončno razrezala popkovino med Kučanovimi in Miloševićevimi fanti?
Usodno je postalo, ko zveza jugoslovanskih komunistov ni več delovala kot kraj, kjer bi prijateljskem krogu reševali politične probleme in družno iskali skupna stališča. Evidenten velikosrbski nacionalizem sam po sebi ni bil usoden, dokler se najprej ni uprl, da bi bil kot srbski voditelj poslušen jugoslovanskemu partijskemu vrhu, potem pa znotraj CK ZKJ