Zakaj, če ne v znak dobre volje, ki naj ohrani tovariško atmosfero med slovenskimi in srbskimi komunisti?
Kaj je bilo torej tista nevralgična točka, ki je dokončno razrezala popkovino med Kučanovimi in Miloševićevimi fanti?
Usodno je postalo, ko zveza jugoslovanskih komunistov ni več delovala kot kraj, kjer bi prijateljskem krogu reševali politične probleme in družno iskali skupna stališča.