Objavljena je bila z dnevom zamude, in to šele potem, ko je , namestnik Šešlja v Srbski radikalni stranki, v oddaji “Zamka” na TV obtožil časnik Politiko, češ da “cenzurira” osmrtnice. Dejstvo je, da v beograjski Politiki vodja oglasnega oddelka osmrtnice res ni takoj objavil, ker je podvomil o pristnosti podpisov hrvaških generalov. Strogo preverjanje vsebine oziroma identitete tistih, ki želijo objaviti osmrtnice, so v Politiki uvedli že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, potem ko je neodvisni novinar Milovan izvedel medijsko “diverzijo” in v Politiki objavil osmrtnico ‐ še kako živega ‐ direktorja “Politike”, do konca vdanega Živorada.