Če lahko tistim prijemom na kitari, ki niso povsem kodificirani, sploh lahko rečemo akord. Akord naj bi bil namreč sozvočje, ubranost. Možak, ki so ga pred štiridesetimi leti prvič vrgli z odra, ker upravi koncertne dvorane ni bilo všeč, kakšen hrup proizvaja, namreč ne preigrava zgolj kitarskih prijemov, ki so prijazni do ušes.