»Slobo, Srbine!« je grmelo iz socialističnih grl, ki jih v nameri, da na zadnjo Miloševićevo pot odvržejo vrtnico, ni mogel ustaviti nihče. Maloštevilni policisti se niso pretegnili, civilni partijski redarji so vozilo s krsto stežka pripeljali pred govorniški oder. Iz množice, ki je splezala na bližnje strehe, drevesa in balkone, pa je spet vršalo: »Srbija, Srbija!«