Namesto tega gleda v prihodnost in govori o neprijetni resničnosti, kakor jo vidi sam. Kritiki ga imajo za skrajneža, predvsem zato, ker opozarja na stvari, ki se zdijo kakemu tujcu popolnoma očitne. Toda po njegovem mnenju se ekstremizem v današnji Srbiji predstavlja kot ideal normalnega življenja: »Nočem, da bi moji otroci, moji prijatelji in moje mesto postali paradigma nacizma 21. stoletja.«