Totalitarni režim je bil krivičen do nekaterih družbenih skupin in posameznikov, a je sočasno dopuščal stvari, ki so danes utopične. Leta 1975 smo recimo začeli znameniti eksperiment v zaporu na Igu, kjer sem tudi sam deset let sodeloval, in z njim dokazali, da lahko za 80 odstotkov, včasih celo za 90 odstotkov zapornikov, ne glede na dolžino kazni in vrsto kaznivega dejanja, ustvarimo odprt sistem. Obsojenci so lahko recimo vsak konec tedna hodili domov, zlorab ugodnosti tako rekoč nismo poznali, povratništvo je bilo le 20-odstotno v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki je bilo 60-odstotno.