Res pa je, da če si nenehno tarča sovražnega govora, psovanja, ščuvanja, se tega sčasoma navadiš, ko enkrat opraviš z iluzijo, da živimo med ljudmi, ki se jim vsaj malo sanja, kaj je kultura dialoga. Sama sem pljuvanja po svoji osebi že tako navajena, da se mi zdi kar čudno, če občasno poneha; navsezadnje sem ženskega spola in po lastni zaslugi samska in brez otrok. In ko bo v Sloveniji govora o prepovedi splava, bodo reke sovražnega govora seveda spet visoko preplavile bregove.