Seveda si ga privošči kdorkoli in proti komurkoli, ki misli, govori in ravna drugače kot večina; zmeraj je obstajal in zmeraj bo, tukaj in povsod po svetu. Res pa je, da če si nenehno tarča sovražnega govora, psovanja, ščuvanja, se tega sčasoma navadiš, ko enkrat opraviš z iluzijo, da živimo med ljudmi, ki se jim vsaj malo sanja, kaj je kultura dialoga. Sama sem pljuvanja po svoji osebi že tako navajena, da se mi zdi kar čudno, če občasno poneha; navsezadnje sem ženskega spola in po lastni zaslugi samska in brez otrok.