Greh je bilo pomisliti, da bi brenkal kot on, lahko pa si ga posnemal s - frizuro. Ja, tako nekako, kot sem si želel kasneje v gimnazijskih letih posnemati grive Rogerja in Gilmoura iz Floydov ali Bruca Dickinsona iz Iron Maiden, pa se nikoli ni povsem izšlo, saj so se mi lasje na določeni dolžini začeli čudno kodrati in se tudi drugače nepredvidljivo obnašati. Ravni in padajoči pač niso hoteli postati in ko sem prišel na služenje vojaškega roka v Novi Sad, sem bil bolj podoben Jerryju kot kakemu testosteronskemu mladcu, ki ga nosi novi val britanskega heavy metala.