»Nekateri so odšli v druge evropske države, še največ v Španijo, vendar pa so se številni priselili z drugih območij v Italiji,« pojasni današnji položaj profesorica Antonella Ceccagno. »Na primer: približno petdeset kitajskih priseljencev, ki jim je v dolgih letih dela v tekstilnih delavnicah v Pratu uspelo privarčevati skromen kapital, se je preselilo v Nemčijo. Tam so odprli trgovino z oblekami, narejenimi na Kitajskem, ki jih uvažajo prek uvoznika ‐ kitajskega priseljenca ‐ iz Rima.