Gospodarski nacionalisti se skrivajo v državnih družbah, kar bi človek tudi pričakoval, a tudi v njih je protekcionizem bolj iskrica kot ogenj. Države teoretično zagovarjajo liberalizacijo trga in vedo, da je avtarkični nacionalizem strup: jemljejo ga v majhnih odmerkih, ko je to kratkoročno politično prikladno ali pa z njim kot s korenčkom mamijo sindikate.
Nasprotno pa so sile, ki družbe silijo na mednarodni trg, neizprosne in mogočne.