EU je namreč utelešenje predstave, da je za države bolje, če suverenost delijo z drugimi in če na določenih področjih ‐ med drugimi predvsem na skupnem trgu ‐ pozabijo na državno pripadnost. To bi držalo, tudi če ne bi bilo EU ‐ v svetu svetovnega kapitala lastništvo tako ali tako postaja vse manj očitno in pregledno. A EU obstaja in zato je branjenje državnih velikanov pred evropskimi partnerji iz drugih držav tako nerealno, kot če bi rekli, da je proizvajalec jogurtov strateškega pomena za državo.