Po mnenju gre »za nezaslišano dejanje italijanskega parlamenta, s katerim Italija posega v suverenost Slovenije in Hrvaške in krši veljavne mednarodne pogodbe«. Nenavadnost in nesprejemljivost tega zakona je po prepričanju v tem, da »osebe, ki so upravičene zahtevati italijansko državljanstvo kot nekdanji državljani Italije ali njihovi potomci in katerim je ta pravica pripadla po 19. členu pariške mirovne pogodbe ter 3. členu osimske pogodbe, lahko po določbah novega zakona pravico do optiranja ponovno izkoristijo. To pa je v nasprotju z navedenima pogodbama in zato to pomeni enostransko spreminjanje veljavnih mednarodnih pogodb s strani Italije«.