Tudi na balkonu državnega zbora je čez kako uro ostal en sam mladenič. S kepo v želodcu je sicer razmišljal, da bi dal spodaj razpravljajočim z glasnim pozivom vedeti, kaj si misli o njihovem vektorju transformacije politike v obrt trgovskih potnikov za vojno industrijo, a se je zavedal, da s tem ne bi kaj dosti dosegel. Ob dveh je sklenil ostati pri prvotni nameri, da dvorano sčasoma zavzame kot poslanec ‐ če ne leta 2008, pa zagotovo leta 2012 ‐ in sistem spremeni od znotraj.