Teh pet minut je mož, ki se bo v zgodovino mesta vpisal po mnogih prizadevanjih, s katerimi mu je tik pred koncem drugega mandata uspelo uničiti prvi azil za živali na Slovenskem, izkoristil za obračun z vsemi tistimi, ki so v njem prepoznali tihega, a zagrizenega sovražnika živali. Da naj pazijo nase, je v nedeljo naročal svojim meščanom, ki zdaj, ko so trgovine zaprte, enako množično kot v časih brezbožnega nedeljskega potrošništva pohajkujejo ob Dravi. Nase pa lahko pazijo tako, da začnejo gledati na živali okrog sebe natanko tako, kakor gleda on že ves čas: z globokim prezirom, brez najmanjše potrebe po dotiku ali sočutju.