Ena od težav Slovenije v primerjavi z drugimi novimi članicami EU je, da je imela večina novih članic, ki so bile prej članice vzhodnega bloka, sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja zelo močno energetsko intenzivno industrijo, ki je proizvajala velike emisije toplogrednih plinov. S propadom komunizma pa so propadli tudi industrijski velikani, kar pomeni manj emisij škodljivih plinov. Seveda je to že nekaj časa eden glavnih izgovorov slovenskih oblastnikov, kadar je govor o tem, zakaj je naša država najmanj ekološka med novimi članicami EU.